BOLEZENSKI SIMPTOMI, pri katerih si lahko pomagamo z magnetno terapijo in uporabo aplikatorja za okončine
Artritis-vnetje sklepov
Značilni simptom artritisa je pordelost sklepov, povezana s hudimi bolečinami in oteklinami. Za večino vrst artritisa vzroki še niso pojasnjeni.
Najpogostejša oblika artritisa je akutni sklepni revmatizem, pri čemer so prizadeti predvsem veliki sklepi, zlasti kolenski in gleženjski sklep. Hude bolečine se lahko preselijo z enega sklepa na drugega, vendar večinoma spontano izginejo.
Akutni sklepni revmatizem prizadene trikrat toliko žensk kot moških in se običajno pojavi med dvajsetim in tridesetim letom. Tega reaktivnega artritisa ne povzročijo neposredno bolezenske klice, kot so bakterije ali virusi, temveč je posledica vnetja v prebavilih ali sečilih, ki se lahko za nekaj tednov potuhne. Z antibiotiki tega obolenja običajno ne pozdravijo.
Kronični artritis
Kronični artritis (kronični sklepni revmatizem) prizadene predvsem ženske med tridesetim in štiridesetim letom. Simptomi te avtoimunske bolezni najprej spominjajo na prehladno obolenje: utrujenost, bolečine v udih, rahlo povišana telesna temperatura. Kmalu pa se sprevržejo v težje vnetne procese v sklepih: najprej sta prizadeta oba osnovna členka na prstih rok, nato v zagonih lahko tudi ramenski in kolenski sklep, redkeje kolčni. Pri tem nastopi propadanje sklepnega hrustanca in neredko sklep povsem zatrdi.
Vzroki te bolezni še niso povsem pojasnjeni, zato je zdravljenje usmerjeno predvsem v lajšanje bolečin in ohranjanje gibljivosti.
Pri kroničnem artritisu se lahko magnetna terapija pohvali z dobrimi rezultati predvsem pri lajšanju bolečin, s tem pa se omeji tudi izraženost bolezni.
Artroza
Bolezen, ki jo uvrščamo k degenerativnemu revmatizmu – je znanstveno najbolje raziskovano področje uporabe terapije z magnetnimi polji. Številčne klinične preiskave kažejo skoraj izključno pozitivne rezultate. Artroza spada med civilizacijske bolezni ali bolezni blaginje, ki so posledica pomanjkanja telesne dejavnosti in s tem nepravilne obremenitve našega okostja. Značilni simptomi artroze so boleči sklepi, s tem pogojeno počasnejši gibi, pogosto tudi resna omejitev sposobnosti premikanja nasploh. Najpogosteje so prizadeti koleno, kolki, prsti na roki, rame in hrbtenica.
Artroza ni ozdravljiva, lahko pa lajšamo bolečine in preprečimo napredovanje obrabe sklepov. Čim prej začnemo z zdravljenjem, tem boljša je prognoza. Čimprejšnja uporaba terapije z magnetnimi polji pomaga pri tvorbi hrustanca oziroma vsaj upočasni njegovo razgradnjo. Deluje podporno in protibolečinsko (po 4-8 tednih) ter tako omogoči zmanjšanje odmerka zdravil za lajšanje bolečin. Magnetna terapija spodbuja prekrvljenost in sprošča mišice ter tako izboljša gibljivost sklepov po približno 4-6 tednih zdravljenja.
Bolečine – splošno
Bolečina je v osnovi opozorilno znamenje. Telo opozarja, da se v organizmu nekaj dogaja. Kadar pa postane bolečina kronična, preraste v bolečinsko bolezen in v nasprotju z akutno bolečino nima več svarilnega pomena.
Zaznavanje bolečine poteka preko tako imenovanih bolečinskih receptorjev, ki zaznajo dražljaje in jih prevajajo v možgane in prav tu lahko s pridom izkoristimo terapijo s pulzirajočim magnetnim poljem. Le ta učinkuje tako, da s hiperpolarizacijo zviša vzdražnostni prag in za krajši čas prekine prevajanje bolečine. Zaradi dviga vzdražnostnega praga mora biti bolečina bistveno močnejša, da bi jo možgani lahko zaznali. To torej pomeni, da magnetno polje izklopi opozorilni znak, temveč lajša kronične bolečine. Različne študije so dokazale, da pulzirajoče magnetno polje znatno zmanjša doživljanje bolečine pri bolnikih.
Krčne žile
Nagnjenost h krčnim žilam je običajno posledica prirojeno šibkih sten povrhnjih ven, zaradi česar vene izgubijo prožnost in se razširijo. Dodatno se lahko razširijo tudi zaradi dolgotrajnega stanja ali sedenja, zlasti s prekrižanimi nogami, ter pomanjkanja gibanja. Ko se vene razširijo tako zelo, da postane moteno delovanje zaklopk v teh žilah, govorimo o nastanku krčnih žil, ki jih vidimo na površini kože kot modrikaste izbokline.
Dokler se v krčnih žilah ne pojavi vnetje, varice ne povzročajo niti bolečin niti krčev. Veliko gibanja, posebne telovadne vaje in prhanje z mrzlo vodo lahko v tej fazi ustavijo napredovanje bolezni. Boleče in tudi nevarne pa postanejo krčne žile, kadar povzročijo vnetje ven, razjede na goleni ali trombozo. Pri vnetju vene noga boleče oteče, koža se modrikasto obarva in izboči, noge so utrujene (zlasti ob koncu dneva), koža je na prizadetih delih srbeča. Včasih otečejo členki, ponoči se lahko pojavijo krči. Ob sumu na vnetje ven je treba takoj obiskati zdravnika. Krčne žile niso le estetska težava. Zlasti zaradi slabega tesnenja žilne zaklopke obstaja namreč nevarnost, da s krvjo v pljuča zaide krvni strdek in zamaši pljučno arterijo, to pa lahko ogrozi bolnikovo življenje.
Za težave z venami pa splošno velja: nikar sedeti in stati, temveč teči in ležati! To geslo je ključnega pomena za uspešno zdravljenje. Razbremenitev ven je najučinkovitejša, če so noge dvignjene nad višino srca.
Bolniki s krčnimi žilami se morajo izogibati vročih kopeli, saj temperatura, višja od 28°C, vene še dodatno razširi. Pri vnetnih krčnih žilah je mogoče težave zaradi zastoja krvi omiliti z mazilom z izvlečkom iz divjega kostanja.
Terapija z magnetnim poljem deluje uravnalno (preko vegetativnega živčevja) in je pri zdravljenju krčnih žil nadvse primerna kot dopolnilna terapija. Poleg tega krepi tudi vezivno tkivo ven in izboljša pretočnost krvi. Že formiranih krčnih žil pa žal tudi z magnetnim poljem ni mogoče odpraviti.
Motnje krvnega obtoka- Raynaudov sindrom
Vzrok Raynaudovega sindroma so največkrat pretočne motne ožilja v spodnjih okončinah. V začetni fazi bolezni so prizadeti deli telesa, zlasti stopala, pogosto težki in hladni, pridružijo se še motnje občutenja (npr. mravljinčenje v prstih na nogah in hrbtišču stopala). Pri znižanju temperature postane koža zelo bleda, pozneje se pojavijo bolečine (zlasti pri hoji), utrujenost mišic in krči, tako da začne prizadeta oseba šepati. V napredovali fazi bolezni so bolečine prisotne tudi med mirovanjem.
Sprva splošno zdravstveno stanje ni prizadeto, pozneje pa se lahko pojavijo glavoboli in težave s srcem, v hujših primerih lahko pride do propadanja tkiva prstnih jagodic in končno do zapore krvnih žil. Če postane popolnoma nepretočna glavna žila, ki oskrbuje okončine, se pojavi gangrena in potrebna je amputacija prizadetega dela.
Z Raynaudovim sindromom povezane težave zdravimo z masažami vezivnega tkiva, svetlobno terapijo, vročimi kopelmi stopal in dlani, drgnenjem s krtačo med kopeljo, vitaminom E in zdravili za spodbujanje krvnega obtoka.
Terapija z magnetnimi polji je izvrstno dopolnilo zdravljenju z zdravili, saj spodbuja prekrvljenost in s tem izboljša oskrbo s kisikom.
Luskavica (psoriaza)
Luskavica je kožno obolenje, za katerega je značilno prehitro razmnoževanje kožnih celic. Gre za dokaj pogosto kronično kožno bolezen pri kateri se na koži pojavijo pordela kožna žarišča, prekrita s srebrnimi kožnimi luskami, ki so včasih zelo srbeča.
Vzrok za to kožno bolezen je še vedno nepojasnjen, znani pa so dejavniki, ki jo sprožijo. To so stres, rane, hormonske spremembe zaradi jemanja kontracepcijskih tablet, nosečnost, menopavza, alkohol, mamila in sončna svetloba. Sama bolezen je nenevarna, nedvomno pa je neprijetna in prizadetega posameznika zaradi svojega videza spravlja v zadrego. Klasična medicina se pri zdravljenju omejuje na lajšanje simptomov, zlasti z obsevanjem z UV-svetlobo.
Terapija z magnetnim poljem se je pri zdravljenju psoriaze izkazala kot zelo učinkovita, zlasti v mesecih aprilu in maju. Zdravljenje je dolgotrajno. Učinkovitost in pravilna uporaba terapije z magnetnim poljem sta opisani pod geslom >>akne<<.
Učinkovitost: V šestdesetih do sedemdesetih odstotkih primerov dobro do zelo dobro izboljšuje stanja.
Revmatizem, vnetni revmatizem
Revmatične bolezni ne prizadenejo le sklepov in mišic ter tkiv, ki jih obdajajo; vnetni revmatični procesi lahko zajamejo tudi notranje organe. To je razlog, da je ta obolenja težko definirati. Kako obsežen medicinski problem je revmatizem, priča dejstvo, da ga morajo, odvisno od oblike, obravnavati specialisti različnih vej medicine: družinski zdravniki, revmatologi, ortopedi, fiziatri, specialisti za bolečino oziroma anesteziologi. Revmatične bolezni v grobem delimo na pet skupin: osteoartroza, zunajsklepni revmatizem, vnetni revmatizem in s kristali povzročeni revmatizem.
Osteoporoza, ki jo v pogovornem jeziku imenujemo tudi degenerativni revmatizem, je proces, ki ni samo posledica staranja; na njen razvoj vplivajo številni drugi dejavniki. Obraba sklepov in vretenc prizadene skoraj vsakega človeka, ki prečka 60. leto življenja. Ker so sklepi in vretenca obremenjeni vsak dan, pri nekaterih ljudeh resda bolj kot pri drugih, se sčasoma začnejo obrabljati. Bolj so prizadeti sklepi, ki so bolj obremenjeni, torej kolki in kolena. Osteoartroza se začne s spreminjanjem hrustanca v sklepu, ko se sklep hitreje razgrajuje kot na novo nastaja.
Zunajsklepni revmatizem prizadene mišice, kite, burze, živce in podkožno vezivno tkivo.
Bolnik čuti bolečine v mišicah; tako imenovane točke bolečnosti v različnih mišicah in ob njih so občutljive na pritisk, bolnik pa je utrujen in slabo spi.
Izdelek je rezervni del. Ni medicinski pripomoček.
